Sekretariat mjeńšynow
 tych styri awtochtonych narodnych mjeńšynow
 a ludowych kupkow Nimskeje

Kogo zastupujomy?

Pśeglěd a sebjerozměśe

W Nimskej su žywe styri pśipóznate awtochtone (ze starogrichiskego “zdawna zasedlone”) narodne mjeńšyny/ludowe kupki:

Wóni dostawaju w Nimskej pśez zwězk a kraje wósebny šćit a specifiske spěchowanje.

Na zakłaźe  Europejskeje charty regionalnych a mjeńšynowych rěcow se w Nimskej rěcy tych styrich narodnych mjeńšynow (dańšćina, pódpołnocna a saterska frizišćina, górno- a dolnoserbska rěc ako teke romanšćina Sinti a Roma) šćitaju. Teke regionałna rěc dolnonimšćina jo pśez chartu šćitana. Powědarje dolnoninšćiny njepśisłušaju žednej narodnej mjeńšynje: dolnonimšćina se pak pśipóznawa ako regionalna rěc.

Wuznaśe k mjeńšynje/ludowej kupce jo w Nimskej liche. Pódane licby se póśěguju jano na pówoblicenja. To lažy k prědnemu na pśeslědowanju mjeńšynow w casu nacionalsocialistiskego namócnego kněstwa a k drugemu na narodopšawniskich wobmyslenjach. Ramikowe dojadnnanje Europejskeje rady za šćit mjeńšynow póstaja, až jo pśisłušnosć k mjeńšynje wósobinske rozsuźenje kuždego jadnotliwego, kenž se wót stata njeregistrěrujo, njepśespytujo abo njezaprěwajo.


Sebjerozměśe

Co rozmějomy pód awtochtoneju, narodneju mjeńšynu/ludoweju kupku?

K awtochtonym, narodnym mjeńšynam/ludowym kupkam lice te pśez wustatkowanja europejskich stawiznow, pśez śěgnjenje granicow a druge historiske tšojenja nastate narodne mjeńšyny/ludowe kupki ako teke ludy Europy, kenž njejsu nigdy swójski stat załožyli a kenž su žywe na teritoriumje jadnogo stata ako mjeńšyna.

Charta awtochtonych, narodnych mjeńšynow/ludowych kupkow w Europje FUEN – Federalistiska unija europejskich ludowych kupkow, kšywowa organizacija mjeńšynow w Europje, pódajo slědujucu defeniciju:

  • Pód awtochtoneju, narodneju mjeńšynu/ludoweju kupku zrozmějomy zgromaźeństwo,
  • kenž jo na teritoriumje jadnogo stata w zwisujucych abo rozbrojonych městnach zasedlone
  • kenž jo pó licbje mjeńše ako howacne wobydlarstwo stata
  • kótaregož pśisłušniki su bergarje togo stata
  • kótaregož pśisłušniki su pśez generacije a wobstawnje w tom wótpowědnem regionje zasedlone
  • kótarež se mógu pśez etniske, rěcne abo kulturelne znamjenja wót howacnych staśanow rozeznawaś a kenž su zwólne, toś te swójskosći zachowaś.

Wuwześe twórje Sinti a Roma, kenž z historiskich zawinow njejsu žywe w starodawnem sedleńskem rumje. Nimske Sinti a Roma su w Nimskej ako mjeńšyna pśipóznate, rownož su w mjeńšej licbje rozbrojone žywe pśisamen w cełej Nimskej. Awtochtone, narodne mjeńšyny/ludowe kupki se teke rozeznawaju wót pśidrogowarjow (teke altochtone/nowe mjeńšyny pomjenjone), kenž njejsu tradicionelnje w Nimskej žywe byli.

Moin!

Wutrobnje witajće!

Hjertlig velkommen!

Latscho Diewes!

Hartlik wäljkiimen!

Witajśo k nam!

Herzlich Willkommen!

Welcome!

18.12.2018

Fröhliche Weihnachten und ein gesundes neues Jahr!

Mehr erfahren

17.12.2018

Europäische Studenten der nationalen Minderheiten sind 2020 an eine dänische Højskole in der deutsch-dänischen Grenzregion eingeladen

Mehr erfahren