Sekretariat mjeńšynow
 tych styri awtochtonych narodnych mjeńšynow
 a ludowych kupkow Nimskeje

Rada mjeńšynow tych styrich awtochtonych narodnych mjeńšynow a ludowych kupkow Nimskeje

Centralna rada nimskich Sinti a Roma

Centralna rada nimskich Sinti a Roma jo se załožyła w februarje 1982 a jo njewótwisny kšywowy zwězk 17 krajnych zwězkow. Wóna jo bergarskopšawniska a politiska zastupnica zajmow nimskich Sinti a Roma ze sedłom w Heidelbergu. Centralna rada se zasajźujo za rownopšawne wobźělenje Sinti a Roma w politice a towarišnosći a za šćit a spěchowanje ako narodna mjeńšyna.

W ramach swójogo bergarskopšawniskego źěła se pilnujo wó pśesajźenje “Ramikowego dogronjenja k šćitoju narodnych mjeńšynow” na narodnej rowninje a stoj k tomu we wobstawnem dialogu ze zwězkowymi a krajnymi kněžarstwami. Za nimskich Sinti a Roma jo Centralna rada w maju 1995 pśesajźiła kazniske pśipóznaśe ako narodna mjeńšyna. Za nimsku romanšćinu jo dojśpiła pśipóznaśe ako rěc narodneje mjeńšyny wótpowědujucy Europejskej charśe regionalnych abo mjeńšynowych rěcow Europejskeje rady. Wóna spěchujo zmakanja z pśežywjecymi holocuasta, zasajźujo se za šćit rowow wót nacizma pśeslědowanych Sinti a Roma a organizěrujo pšawidłownje jězdy k historiskim wopomnišćam w tu-a wukraju.

Na mjazyrodnej rowninje zastupujo Centralna rada zajmy Sinti a Roma pšawidłownje na konferencach EU, Europejskeje rady a OSZE a jo cłonk we wjele narodnych a mjazynarodnych mjeńšynowych organizacijach.

Zastupnika w Raźe mjeńšynow stej Romani Rose a Herbert Heuss.


Romani Rose (*1946)

pśedsedaŕ Centralneje rady nimskich Sinti a Roma

  • až do 1982 samostatny pśekupc
  • bergarskopšawniski aktiwist
  • wót 1982 pśedsedaŕ Centralneje rady nimskich Sinti a Roma

pówołańska droga a towarišnostna angažěrowanosć:

  • wót 1991 jadnaŕ Dokumentaciskego a kulturnego centruma nimskich Sinti a Roma w Heidelbergu
  • cłonk direktoriuma togo w lěśe 1988 w Tokio załožonego Mjazynarodnego gibanja pśeśiwo diskriminizěrowanju a rasizmoju (IMADR)
  • w maju 1995 jo Rose dojśpił w zgromadnem źěle z cłonkojskimi towaristwami Centralneje rady pśipóznaśe a spěchowanje nimskich Sinti a Roma ako narodna mjeńšyna w Nimskej ze swójskeju mjeńšynoweju rěcu, zwězane ze zaměrom jich rownopšawnego wobźělenja na towarišnostnem a politiskem žywjenju
  • ako konsekwenca z jogo mjazynarodnego źěła bu Rose 29. maja 2006 ako prědny zastupnik Sinti a Roma wót pólskego kněžarstwa ako cłonk Mjazynarodneje Oświenćimskeje rady pomjenjony
  • cłonk pśirady Zwězkoweje antidiskriminěrowańskeje instance (ADS) ako teke kuratorijowu Kulturneje załožby Nimskego kopańcowego zwězka (DFD) a Manfred-Lautenschläger-załožby

Herbert Heuss (*1954)

Wědomnostny wjednik Centralneje rady nimskich Sinti a Roma

  • wědomnostnik politiskich wědomnosćow

pówołańska droga a towarišnostna angažěrowanosć:

  • wót 1981 źěła pśi natwari pózdźejšeje Centralneje rady nimskich Sinti a Roma: pózdźej planowanje a realizěrowanje Dokumentaciskego a kulturnego centruma nimskich Sinti a Roma, až do 1992 jogo wědomnostny wjednik
  • 1992-2009 jo statkował ako lichy konsulent w krotkozajtšnej Europje: nacerjenje a pśesajźenje projektow za spěchowanje lokalnych kupkow Roma
  • wót 2009 zasej w Nimskej pśi Centralnej raźe nimskich Sinti a Roma
  • wšake publikacije k temje nacistiskego pśeslědowanja a situaciji Roma w Europje

     

Moin!

Wutrobnje witajće!

Hjertlig velkommen!

Latscho Diewes!

Hartlik wäljkiimen!

Witajśo k nam!

Herzlich Willkommen!

Welcome!

15.12.2018

Land Brandenburg unterstützt erstmals sorbische/wendische Bildungsangebote in Kitas

Mehr erfahren

14.12.2018

Gedenkstunde im Bundesrat: Bund-Länder-Vereinbarung zum dauerhaften Erhalt der Grabstätten NS-verfolgter Sinti und Roma heute im Bundesrat unterzeichnet

Mehr erfahren